Več ali manj je več?

Užitkomanija je življenje na polno – glasneje, hitreje, več! Če tvoj vikend nima festivalskih koncertov, viralnih objav in trenutka “kaj sem pravkar storil”, si ga zabil v prazno. A po tej dirki potrebuješ dopust od lastne zabave, ker užitek brez pavze postane maraton všečkov.

Diskretni užitek pa je tihi zmagovalec – ni objavljen, a je globoko doživet. To je ugriz v popoln kos torte, trenutek miru sredi kaosa ali skrivni recept za srečo, ki ga ne deliš z nikomer. Nič spektakularnega, a točno to naredi življenje sladko.

  • Če življenje ni zabava, potem si v napačni verziji! “

Za kulturo užitka: Če ne uživaš, si demo verzija človeka. Uživanje ni možnost, je nadgradnja sistema. Vsi skačejo, ti pa stojiš? Dobiš posodobitev ali pa se sprijazni, da si “dolgočasnež, verzija 1.0“. Več užitkov = večji človek!
Za diskretni užitek: Manj je več, če veš, kaj je tisto več. Pravi užitek je, ko ne potrebuješ zvokov trobent, trampolinov in karaoke naprav. Če moraš vpiti “VAU!” na ukaz, to ni užitek, to je aerobika. Bolje en dober trenutek, kot 20 povprečnih.


  • Selfie = dokaz, da sem živ!

Za kulturo užitka: “A ti res nimaš fotke s festivala?” Če nisi posnel selfija s “peace” znakom, se to ni zgodilo. Tvoj užitek mora imeti dokazno gradivo, ker če ga ni na Instagramu, potem je bil to samo tvoj zasebni meh trenutek.
Za diskretni užitek: Najlepši užitek je, ko te folk sprašuje “Kje si bil včeraj?” in ti rečeš “Nikjer.” in oni mislijo, da lažeš. Največji užitek je pustiti ljudi v dvomih. Manj pojasnjevanja = več skrivnostnosti. Bolje biti legenda brez zgodbe kot zgodba brez legende.


  • Sprehod je za penzioniste.

Za kulturo užitka: Če ni “presežek“, potem ni užitek. Padalo, bungee, jet-ski in morda še malo požara v ozadju – to je užitek! Če te po koncu ne pečejo mišice in ne čutiš adrenalina, je bil to le “sprehod, ne življenje“.
Za diskretni užitek: Diskretni užitek je Zen mojster uživanja. Veš, da je “manj je več”, ko ugotoviš, da te kapučino na soncu osreči bolj kot skok s padalom. Včasih je največji užitek najti senco v parku in sedeti. Ne skakati. Ne kričati. Samo sedeti in zmagati.


  • Kdo rabi vse te običajne stvari, ko lahko imaš najboljše!

Za kulturo užitka: “Bil sem tam, doživel sem to, zmagal sem!” Če ne moreš o tem napisati celotne zgodbe na X-u, se to ni zgodilo. Pravi uspeh je, ko imaš na pogrebu več potovalnih zgodb kot sožalnih besed.
Za diskretni užitek: Uspeh ni, ko si “bil tam“, ampak ko te ni bilo treba iti “tja“. Manj destinacij = več globine. Uspeh je, ko lahko rečeš: “Doma sem bil, pa mi nič ni manjkalo.” Pravi užitek je, ko ne rabiš nobenih eksotičnih zgodb, da se počutiš zanimivega.


  • Užitkomanija je vrhunski šport!

Za kulturo užitka: Če ni na Storyju, se ni zgodilo. Tvoj užitek je del skupnega življenja – tvoja dolžnost je prispevati k “globalni zabavi” z vsaj tremi videi na dan. Kdo sploh še živi zase? Nihče. Vsi živimo za všečke.
Za diskretni užitek: Diskretni užitek ne potrebuje všečkov. Najmanj všečkov = največ miru. Pravi užitek je kot dober kriminalni film – nihče ne ve, kaj se je zgodilo, ampak vsi slutijo, da je bilo nekaj pomembnega. Manj povedanega, večji učinek.


  • Pohitite, življenje te lovi!

Za kulturo užitka: “HITRO! HITRO! ZAMUJAŠ!” Vsak trenutek šteje, vsaka sekunda je priložnost za še eno nepozabno izkušnjo. Če ne stisneš 24 ur v 12, si zapravil pol življenja.
Za diskretni užitek: Čas ni ovira – čas je zaveznik. Diskretni užitek je, ko zavestno zamudiš vlak in rečeš “Eh, pride drugi.” Manj drame, več miru. Manj urnikov, več spontanosti. Pravi užitek ni v tem, da loviš čas – je v tem, da tebe nihče ne lovi.


  • Samostojni užitki? Amaterji!

Za kulturo užitka: Če ni množice, ni zabave. Pravi užitek je “gremo skupaj, ker je tako bolj zabavno!” Če ni 50+ ljudi, je to kvečjemu srečanje, ne pa dogodek.
Za diskretni užitek: Manj ljudi, več miru. Diskretni užitek je, ko greš na koncert, a stojiš tam, kjer ni gneče. Pravi užitek je, ko nisi v centru dogajanja, ker ti je jasno, da si sam center dogajanja. Ni množice? Ni panike. Bolje 2 dobra prijatelja kot 200 “poznanstev”.


  • Uživanje ni luksuz, ampak osnovna potreba!

Za kulturo užitka: Luksuz ni razvada, luksuz je obveznost. Če lahko greš v VIP ložo, potem greš v VIP ložo, ker če ne greš, kaj pa sploh delaš s svojim življenjem?
Za diskretni užitek: Pravi luksuz je, ko zavrneš VIP ložo, ker ti ni treba biti “VIP”. Luksuz je, ko ti ne rabijo dajati posebne oznake, ker že veš, kdo si. Manj VIP-a, več miru. Včasih je prava zmaga, da imaš prostor brez nalepke VIP.


  • Biti povprečen? Nikoli!

Za kulturo užitka: “Maksimiziraj svoj potencial!” Danes si ti projekt, jutri si bilanca. Uživanje je rezultat dela na sebi, ker če ne delaš na sebi, si očitno len.
Za diskretni užitek: Manj “popravljanja”, več uživanja. Najboljši odnos s sabo je, ko ti ni treba “delati na sebi“. Zakaj bi se trudil “popraviti se”, če lahko preprosto uživaš v svoji napaki? Manj terapij, več zmag.


  • Kaj če je ta trenutek tvoj zadnji?

Za kulturo užitka: Maček, prazna denarnica, izgubljen telefon – to je trojček vsake epske noči. Če se zjutraj ne spomniš ničesar, je bil to VRHUNEC.
Za diskretni užitek: Najboljši užitek je, ko ni mačka. Manj izgubljenih predmetov, več spomina. Nič ni lepšega kot se zbuditi z obema čevljema, polnim telefonom in občutkom “vse imam pod kontrolo“. Diskretni užitek ne zahteva popravnih izpitov.

Komentarji

Ostali prispevki